GalerijaKapelica

Galerija Kapelica

Kersnikova 4, SI-1000 Ljubljana
+386 40 212 292
www.kapelica.org
gallery(at)kapelica.org

Zaradi zavajajočih, napačnih in tendencioznih člankov, ki so bili v zadnjem času objavljeni v številnih tiskanih in spletnih medijih, v Galeriji Kapelica, ki je producent projekta K-9_topologija umetnice Maje Smrekar, čutimo dolžnost objaviti uradno izjavo o njenem delu.

Izjava za javnost

Maja Smrekar: K-9_topologija

V umetniškem projektu avtorica obravnava koevolucijo med človekom in psom ter pred nas razgrinja vso problemskost vprašanja, ki se postavlja pred človeštvo: kaj nas v ekološko porušenem, prenaseljenem in ekonomsko kompromitiranem svetu definira kot superiorno vrsto? Skozi zgodovino sobivanja je človeštvo s selektivno vzrejo psov svojo človeškost projiciralo v oblikovanje neštetih različno usmerjenih pasem. Vzajemno udomačevanje ljudi in psov je človeka psom hkrati približalo in oddaljilo, tako kot je hkrati približalo in oddaljilo naše človeško razumevanje narave.

 

Umetniško delo K-9_topologija, ki je nastajalo med letoma 2014 in 2017, je sestavljeno iz štirih različnih umetniških projektov: Ecce Canis (2014, prostorska postavitev); I Hunt Nature and Culture Hunts Me (2014, performans); Hybrid Familly (2015/16, obisk studija); ARTE_mis (2016/17, projekt v biotehnološkem laboratoriju).

 

V galerijski postavitvi ECCE CANIS (Galerija Kapelica, 2014) so se obiskovalci srečali z vonjem serotonina, ki je bil biotehnološko ekstrahiran iz krvi avtorice in njenega psa (odvzete pri veterinarju na rednem zdravstvenem pregledu). Ta hormon je eden ključnih parametrov, ki določa medsebojno toleranco, odkar smo ljudje pred 32.000 leti pričeli sobivati z volkovi, iz katerih so se kasneje razvili psi. Regulacija tega hormona se je vzajemno razvijala pri obeh vrstah in je simptomatična za neverbalno razumevanje in fiziološko toleranco med ljudmi in psi.

 

S performansom I HUNT NATURE AND CULTURE HUNTS ME (Bandits-Mages, 2014) je Smrekar v situacijski komunikaciji z volkovi (Jacana Wildlife Studios – Saint Montaine, Francija) v sodelovanju s svetovno priznanimi etologi – strokovnjaki s področja raziskovanja živalskega vedenja – poskusila poiskati svoje živalsko mesto v volčjem tropu. Performans je na umetniški način kontekstualiziral umetniško poetiko Maje Smrekar z zgodovinsko referenčnima projektoma/performansoma Josepha Beuysa (I Like America, America Likes Me, 1974) in performansom Olega Kulika (I Bite America, America Bites Me, 1997).

 

V trimesečni klavzuri HYBRID FAMILY (Freies Museum Berlin, 2015/16) je avtorica s pomočjo posebne prehrane in mehanskega stimuliranja svojih prsi ob zdravniškem nadzoru pripravila svoje telo za dohranjevanje svojega mladiča s kapljicami kolostruma. V javni predstavitvi, ki je imela obliko vnaprej najavljenih obiskov v studiju Freies Museum Berlin, so obiskovalci prisostvovali hranjenju mlade psičke ob pogovorih o reproduktivni svobodi in vlogi ženske-matere v heteronormativni družbi in kritiki antropocentrizma.

 

Projekt ARTE_MIS (Galerija Kapelica, 2016/17) je sklepni del serije projektov K-9_topologija. V njem je potencialnost koevolucije tematizirana s poskusom hibridizacije med človekom in psom. Ta potencialni hibrid je umetniški poskus preizpraševanja biotehnoloških možnosti današnjega časa, iz katerih v vsej svoji poetiki nemožnosti vznikne mitološka figura človeka-volka, ki je prisoten v vseh človeških kulturah kot tisto ultimativno drugo. V gesti potencialne hibridnosti se človek ponovno združi z naravo, iz katere se je z nastankom humanizma v 18. stoletju izločil v dinamičnem nasprotju kultura-natura. Natura postane nekaj drugega, sam pa se v figuri belega moškega postavi na vrh piramide, ki dominira vsem živim organizmom.

 

Zaradi napačnih interpretacij postopkov, s katerimi so Smrekar in sodelavci v laboratoriju združili celico, prilagamo strukturiran opis vseh postopkov, iz katerih je mogoče ugotoviti, kako so posamezni koraki potekali.

 

KAJ?
V BioTehni, laboratoriju za umetniško raziskovanje živih sistemov, je avtorica s skupino sodelavcev poustvarila nekatere biotehnološke postopke, s katerimi je na umetniški način sopostavila sodobne biotehnološke možnosti z mitologijami (o ljudeh-živalih), ki so vgrajene v našo kulturo že od antičnih časov. V predpisanih protokolih je bila ena od reproduktivnih celic nadomeščena z nečloveško somatsko.

 

KAKO?

Vsi postopki, navedeni spodaj, so bili izvedeni zunajtelesno (in vitro):
– Jajčna celica je bila izpostavljena UVC svetlobi, ki je povzročila, da se je vsa DNK v celici razgradila, ostal je le ovoj jajčne celice;
– V naslednjem koraku je bila dodana telesna (somatska) celica avtoričine psičke, pridobljena iz njene sline;
– Z elektroporacijo (šibkim električnim šokom) je postala membrana reproduktivne celice poroznejša in je s tem omogočila vstop somatske celice;
– Dodana so bila hranila, da si je združena celica lahko opomogla (2 dni);
– Dovajanje hranil se je ustavilo in tako je celica ostala zamrznjena v času;
– Zaradi prevelikih bioloških medvrstnih razlik in zaradi pomanjkanja primernih tehnoloških pogojev se celica v vsakem primeru ne bi mogla razvijati naprej;
– V celotnem delu K-9_topologija ni bila v nobenem projektu v nobeni fazi uporabljena pasja ali človeška sperma!
– Celica je kot molekularna skulptura spravljena v zamrznjenem stanju.

 

Nagrada Ars Electronica Prix – zlata nika 2017 za hibridno umetnost

 

Umetniški projekt K-9_topologija umetnice Maje Smrekar je dobitnik letošnje nagrade Prix Ars Electronica v Linzu 2017. To je najvišje možno mednarodno priznanje, ki ga lahko dobi umetniško delo s področja sodobne raziskovalne umetnosti. Zlata nika je nagrada na presečiščih znanosti in umetnosti ter pomeni zgodovinski dogodek ne le za celotno slovensko umetniško področje, ampak tudi za mednarodno stroko. Nagrada je bila podeljena na Gala prireditvi, ki so jo otvorili avstrijski minister za kulturo Thomas Drozda in avstrijska ministrica za šolstvo Sonja Hammerschmid. Ob prisotnosti slovenskega ministra za kulturo Antona Peršaka je Maja Smrekar kipec zlate nike prejela iz rok linškega župana Klausa Lugerja.